Vedno sem si želel svojo barko in danes jo imam. Z starši smo imeli barko, ko sem bil majhen, tako sem rasel na barki, vsak prosti čas smo izkoristili, da smo bili na njej. Prav tako je bila navtična trgovina zame nekaj posebnega, vedno ko je oče rekel, da gre v navtično trgovino sem hotel iti zraven. Vedel sem, da gre nekaj kupit in da moram biti priden. Tako sem se po trgovini vedno sprehajal in gledal vse kar imajo. Nekaterim otrokom navtična trgovina ne bi bila zanimiva, meni pa je bila noro zanimiva.
Že ko sem bil majhen sem vedno govoril, da bom imel svojo barko, starši so me pri tem vzpodbujali, kajti dobro so vedeli, kaj ti barka lahko da. Tudi oni so uživali, ta stil življenja jim je bil všeč. Moja starša sta še mlada, ker sta mene imela zelo mlada. Tako danes, ko sem jaz odrasel in imam svojo barko, uživamo na morju skupaj, a ne na isti barki, vsak ima svojo, parkirani pa smo eden ob drugem, velikokrat pa je navtična trgovina tista v katero gremo skupaj.
Ja, vem, sem srečen človek in tega niti ne skrivam, navtična trgovina je pri meni včasih pogosteje obiskana, kot pa navadna trgovina. Sam sem celo pomlad, ko se dvignejo temperature in so jeseni, dokler temperature ne padejo na barki. Imam takšno službo, da lahko delam na daljavo. Še kako dobro vem, da so za vse to zaslužni starši, da jaz lahko tako živim, kot živim sedaj.
Moja barka je vedno urejena in očiščena, vsaka mala malenkost mi je pomembna, navtična trgovina v katero hodim ima čisto vse kar potrebujem in sem res redna in velika stranka. Zavedam se, da je potrebno za barko redno skrbeti, tako takoj vidim, če je kaj poškodovana, če moram kaj dokupiti, nič mi ne uide, navtična trgovina pa ima vedno vse na zalogi. To je moje življenje, barka in jaz.
