Ko obiščem dedka in babico, jih vedno vprašam, ali kaj potrebujeta. Povadi ne povesta prav nič, kar potem opazim sama in jima pomagam. En dan sem na obisk prišla bolj pozno in videla, da jima rolete ne delajo tako, kot bi mogle. Ko je babica hotela spustiti rolete, so se te zatikale in morala si je pomagati z rokami.
Takrat sem vstala in skušala pogledati, kaj bi bilo narobe in popraviti, a mi žal ni uspelo. Videla sem, da so rolete stare in da bi jih bilo treba zamenjati. Ko sem jima to predlagala, pa sta rekla, da so njima čisto v redu in da jih za enkrat ne bosta menjavala.
Doma sem se z možem pogovarjala in povedala, kakšne rolete imata babica in dedek in da verjetno potrebujeta nove. Tudi on je bil prepričan, da so stare rolete odslužile sovje in da jih je potrebno zamenjati za nove. Takoj naslednji dan sem spet šla do njiju in jima povedala, da bo res treba nove rolete in naj povesta, zakaj tega ne naredita.
Jaz bi jima kupila nove rolete, a preko njiju ne grem, morata onadva povedati, da si to želita. Tako sem videla, da je problem denar, oba sta imela res majhne penzije, tako sta komaj hodila iz meseca v mesec. Odločitev je padla, prosila sem ju, da naj bosta pripravljena v soboto dopoldan, da gremo gledat rolete, da se odločita, katere bi imela.
Z veseljem se ju peljala gledat rolete, onadva pa sta bila prav tako srečna, ker skrbim za njiju. Kaj pa naj bi drugače, saj sem edinka in ju imam najraje na svetu. Komu pa naj pomagam, če ne njima.
Že naslednji teden so prišli mojstri in imata nove rolete, prav takšne, kot sta si jih izbrala sama.
