Ko človek vedno živi po pravilih, potem pri njemu ne pride v poštev tetovaža. No, pri meni pa je bilo drugače. Leta in leta sem živela po pravilih, pa sem prišla v obdobje, ko mi je srce govorilo, da zmorem več. Takrat sem se bolj odprla za drugačno življenje. Prav spominjam se, kako sem čutila spremembe v svojem telesu in v svojem razmišljanju. Nič več se nisem toliko omejevala, pustila sem času čas. Tako sem vedno bolj sproščeno živela in začela uživati v tej svobodi.
Ja, nisem več vsega naredila takoj, nisem poslušala vseh ljudi, uveljavljala sem svoje mnenje. Tako je prišel trenutek, ko sva se z najboljšo prijateljico odločili, da si bova naredili skupni tatu. Ta odločitev je bila hitra in spontana. Bili sva v Grčiji in kar naenkrat sva se po pogovoru odločili, da se greva tetovirat. Spoznali sva, da sva si resnično podobni in da sva kar nekaj časa preživeli skupaj. Bili sva resnično najboljši prijateljici.
Tako sva v Grčiji poiskali studio za tetoviranje in si naredili isti tatu. Še danes sva prijateljici, minilo je kar nekaj let od tega. Najina tatuja pa naju spomnita, kako povezani sva. Včasih človek točno ve, kaj mora narediti in kdo je tista oseba, kateri lahko zaupaš. Upam, da bova ostali prijateljici za vedno. Vem pa tudi, da če bi se med nama karkoli zgodilo, da si ne bi nikoli odstranila tatuja, ker bi mi še vseeno predstavljal del mojega življenja.
Vsakič, ko prideva skupaj pa se sigurno spomniva, kako pogumne sva bili, da sva se tetovirali v Grčiji in ne doma. To ima še poseben čas za tatu. Najin tatu je grškega izvora.
