Če imate majhne otroke, potem ga imate verjetno tudi vi vedno v avtu, ker vzglavnik pride še kako prav. Pri nas je cel dogodek, če kateri dan gremo na kakšno daljšo vožnjo, ker tako najin sin komaj čaka, da si v avtu naredi celo posteljo in zato nam pride vzglavnik vedno prav.
Ja, pogosto se daleč vozimo in neprijetno sedenje se pri sinu hitro spremeni v ležanje. Nekaj časa sem vztrajala, da mora biti ti obvezno pripet, potem pa sem videla, da se vseeno tako skloni, da ga pas pošteno zateguje. Sedaj sem popustila in vem, da to ni prav, to je moja odgovornost, da je otrok v avtu pripet, Lahko rečem, da je pogosto pripet, le včasih, ko imamo res dolge vožnje, takrat si da vzglavnik in se uleže. On v tem neizmerno uživa.
Jaz se spominjam svojih otroških dni, ko smo s starši hodili na morje in smo s sestro vedno v avtu spale. Tudi pri nama je bil vedno v avtu vzglavnik, ker smo se tako namestile, da je vsaka na eni strani imela glavo in sva spali vse do morja. Te nočne vožnje so bile najbolj zanimive, ker smo vedno zaspale in se prebudile, ko smo bili že blizu morja.
Sedaj moj sin dela isto, navada je železna srajca pravijo. Tako je tudi pri njem vzglavnik v avtu pomemben, tako se je navadil. Če pomislim na otroštvo bi tudi jaz včasih, ko gremo na morje in se vozimo več ur šla v avtu spat. Kako dober občutek je, ko je v avtu vzglavnik, enostavno, ko si utrujen, si ga vzameš in sladko zaspiš na mehkem in ne na trdem sedežu.
Kako lepo je, ko si lahko malo sproščen, ko ne rabiš neprestano razmišljati, kaj lahko in kaj ne smeš. Tako je pri nas še kar popularen vzglavnik v avtu, čeprav vsak ki bi ga videl, bi vedel, da to ni v redu. Včasih pa le paše, da ti otrok zaspi, ko te čaka nekaj ur vožnje.
